O NAS
AKTIVNOSTI
DOKUMENTI IN PUBLIKACIJE
NOVICE IN DOGODKI

Sodelovanje pri skupni oceni vodnogospodarskih, energetskih in kmetijskih potreb je ključ trajnostnega razvoja v Savskem bazenu

03.02.2017.
 Sporočilo za medije

V državah, ki si delijo Savski bazen (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Srbija in Slovenija), 26% nacionalnih kapacitet za proizvodnjo hidroenergije prihaja iz Savskega bazena in predstavlja 11% njihovih skupnih kapacitet za proizvodnjo eletrične energije. Voda je prav tako pomemben vir za ostale energetske objekte, vključno s hladilno vodo za termoelektrarne, saj je kar 53% vseh energetskih objektov v Savskem bazenu odvisno od vode iz reke Save. Izpolnitev dolgoročnih ciljev proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki jih je postavila Evropska unija (katere članice so Hrvaška in Slovenija) ali za Energetsko skupnost, katere članice so vse države Savskega bazena, zelo zavisi od vodnih virov v porečju. Ključ za doseganje ciljev za oblažitev podnebnih sprememb v regiji predstavljajo vlaganja v hidroelektrarne v Savskem bazenu, saj se pričakuje, da bodo za 43% zmanjšale proizvodnjo ogljikovega dioksida obrežnih držav do leta 2030. Kljub pomenu energetske varnosti za večino teh držav načrtovanje energetskega sektorja ni nujno povezano z načrtovanjem upravljanja voda, ki mora omogočiti tudi rabo vode za kmetijstvo in ostale porabnike. S tem je izražena potreba, da se poveča usklajevanje, izmenjava informacij in prekomejno sodelovanje med državami.

Bolj intenzivno prekomejno sodelovanje v upravljanju z viri na nivoju bazena bo omogočila dodatne koristi. Na primer, različni kapaciteti za generiranje in skladiščenje energije predstavljajo pomembne alternative, ki lahko doprinesejo k energetski stabilnosti za sve države v bazenu. Pričakuje se, da bo v prihodnosti okrog 200 MW zagotovoljeno iz akumulacij, kar predstavlja konkretno priložnost; z usklajevanjem med različnimi državami, bi bile lahko investicije racionalizirane a koristi od vode maksimizirane. Še posebno, s sprejetjem multifunkcionalnih rešitev in zmajševanjem vplivov na okolje, bi se zagotovilo, da načrtovane akumulacije lahko bolje služijo različnim potrebam vključno za zmajševanje poplavne ogroženosti in zagotavljanje pravilnih globin za plovbo.

Mednarodna koordinacija in sodelovanje na nivoju bazena nudi večje možnosti za upravljanje s povezavo voda-hrana-energija-ekosistem (“neksus”) kot na nacionalnem nivoju. Države v Savskem bazenu so v dobrem položaju za prekomejno sodelovanje, saj Savska komisija že obstaja kot večsektorska platforma. Prekomejni pristop k nexusu se lahko uporabi kot nadgradnja za že obstoječe procese. Možnosti vključujejo razvoj in impelmentacijo pravnih instrumentov, še posebno Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu (OSSB) in protokolov k OSSB, kot tudi direktiv EU in prekomejnih procesov sodelovanja kot je npr. izdelava Načrta upravljanja voda v Savskem bazenu, Načrta obvadovanja poplavne ogroženosti in nadaljnje regionalne integracije in harmonizacije, še posebno v procesu priključevanja EU.

To so nekateri od glavnih zaključkov novega poročila, ki ga danes objavlja UNECE, pod nazivom “Usklajevanje izkoriščenja virov v prekomenjih porečjih: ocean nexusa voda-hrana-energija-ekosistem v Savskem bazenu”. Poročilo s priporočili je rezultat sodelovanja pri oceni “nexusa”, ki je potekal v sodelovanju z Mednarodno komisijo za Savski bazen (Savska komisija) v okviru Konvencije za zaščito in porabo prekomejnih vodnih tokov in mednarodnih jezer.

Poročilo je dostopno na http://www.unece.org/index.php?id=45241.